Laser

Laser se v medicini uporablja že dolgo. Prvi rubinov laser je odkril Maimann leta 1964, Fotona v Ljubljani je začela izdelovati laserje leta 1968. Laser je danes je že tako uveljavljen na številnih področjih v medicini in zobozdravstvu, da si nekaterih posegov skorajda ne moremo več predstavljati brez njegove uporabe.

Pri nas uporabljamo laser za:

• zdravljenje žilnih sprememb,
• odstranjevanje nerakavih sprememb na koži in na sluznicah,
• odstranjevanje dlak (depilacijo),
• zdravljenje motenj spanja (smrčači),
• zdravljenje vnetij obzobnih tkiv ali tkiv ob implantatih,
• pomlajevanje kože obraza,
• preparacijo zobnih kron pred izdelavo plomb ali zalivanjem fisur.

Laserjev je več vrst in ni enotnega laserja ali laserskega sistema, ki bi bil uporaben na vseh področjih. Tudi pri uporabi pravilnega laserskega sistema za posamezno zdravljenje je potrebno natančno nastaviti parametre, kot so velikost pike, čas trajanja laserskega pulza, moč pulza, energijska gostota, frekvenca pulzov in ostalo.

Ni torej dovolj, da terapevt laser ima - imeti mora pravilen laser za določeno zdravljenje in le-ta mora biti tudi pravilno nastavljen. Na žalost se vse prevečkrat dogaja, da se uporabljajo laserji, ki za posamezno zdravljenje niso primerni, ali pa celo sami laserji niso pravilno nastavljeni oziroma niti ne zmorejo nastavitev, ki bi bile potrebne za doseganje želenega učinka. Potrebno je torej imeti pravilen laserski sistem za posamezno vrsto zdravljenja in pa ustrezno znanje - sicer je lahko učinek enak, kot če si pacient sam posveti z laserskim pointerjem na obolelo področje.

Laser se je v medicini začel uporabljati kmalu po odkritju laserske svetlobe – najprej v dermatologiji za odstranjevanje tetovaž, šele kakšni dve desetletji kasneje, v osemdesetih letih, pa tudi v kirurgiji. V Sloveniji sva leta 1999 dr. Alešem Vesnaverjem prva v Sloveniji začela uporabljati laser v maksilofacialni kirurgiji in po nekaj letih dela z laserjem tudi objavila poglavje v knjigi.

Na grobo lahko različne laserske sisteme razdelimo na laserje z visoko močjo (več kot 5 W) in tiste z nizko močjo. Vsak laserski sistem ima neki aktivni medij (trdo snov, tekočino, plin, polprevodnik …), ki daje laserju osnovne značilnosti. Z nekim izvorom energije (lahko tudi s svetlobo) se atomi v aktivnem mediju spravijo v vzbujeno stanje – elektroni v elektronskem ovoju preskočijo v višje energetsko stanje. Ko se ukine izvor energije, elektroni padejo v osnovno energetsko stanje, pri tem pa oddajo nekaj energije v obliki elektromagnetnega valovanja oziroma fotonov. Ti fotoni se nato v posebnem sistemu zrcal usmerijo in svetloba, ki zapušča napravo, je kolimirana (vsi žarki so vzporedni), monokromatska (ima eno samo valovno dolžino) in koherentna (vsi žarki so fazno sinhronizirani). Od valovne dolžine laserske svetlobe je odvisno, kaj se bo zgodilo s tkivom, ko nanj posvetimo z laserskim žarkom.

V dentalni medicini se že vrsto let uporablja neodimijev laser z valovno dolžino 1064 nm. Z njim se uspešno sterilizirajo koreninski kanali. V kirurgiji pa je bil eden prvih uporabljenih laserjev CO2- laser, s katerim se režejo tkiva. Prednost je v tem, da laserski žarek hkrati ob rezanju tkiv zaustavlja krvavitev in izgube krvi so manjše, manjše je tudi otekanje pacientov po posegu. Na tržišču je cela vrsta različnih terapevtskih laserjev in na žalost ni univerzalnega laserja, s katerim bi lahko pokrili vsa patološka stanja v maksilofacialni kirurgiji, kjer je uporaba laserja smiselna. Kot zelo primerna se je izkazala kombinacija dveh laserjev (Nd-Yag laserja in Er-Yag laserja), ki ju je mogoče dobiti tudi v eni napravi – in to napravo imamo tudi v našem D centru.

Er-Yag laser ima takšno valovno dolžino, da se večina laserske svetlobe absorbira v vodi. V celicah povrhnjega sloja ustne sluznice in kože je več kot 80 odstotkov vode in večina energije takšnega laserskega žarka se bo tako sprostila na površini. Od moči laserskega žarka je odvisen učinek na površini. Običajno se ti laserji uporabljajo za odstranjevanje nerakavih površinskih sprememb na koži ali sluznici – z laserjem je odstranjevanje precej bolj natančno kot s skalpelom ali drugimi metodami, predvsem pa hitrejše in manj neprijetno za pacienta. Prav tako so ti laserji primerni tudi v zobozdravstvu. Z njimi se izvajajo preparacije zobnih kron, zelo natančno odstranjujejo karies – v področju zobne gnilobe je vsebnost vode večja kot v področju zdravega zobnega tkiva in na tak način se z laserjem selektivno odstranjuje področja z zobno gnilobo.

Nd-Yag laser, ki je lahko združen v isti napravi, pa ima takšno valovno dolžino, ki se dobro absorbira v pigmentiranih tkivih, med drugim tudi v hemoglobinu, ki je sestavni del rdečih krvnih celic. Na tak način se s tem laserjem zelo uspešno zdravijo žilne spremembe na koži ali na sluznicah. Obe vrsti laserja se tudi uspešno uporabljata za uničevanje bakterij pri vnetjih obzobnih tkiv, pri vnetjih ob implantatih in za sterilizacijo operiranega področja v ustih ter v estetski kirurgiji za pomlajevanje kože. Med laserji, ki se uporabljajo za zdravljenje z nizkimi močmi, so na tržišču najbolj pogosti plinski (z valovno dolžino okoli 600nm) in polprevodniški (z valovno dolžino okoli 800 nm). Prvi so uporabni za zdravljenje površinskih ran, spodbujanja celjenja ran in zdravljenje vnetij na površini ustne sluznice, slednji pa se uporabljajo za zdravljenje globlje ležečih motenj – mišične bolečine, bolečine v sklepih in ligamentih, vnetij mišic …

Za kirurga je ena največjih frustracij, če ve, kako je mogoče pacienta oskrbeti po sodobnih načelih, pa tega zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne more. Na žalost je kirurgija v današnjem času vedno bolj vezana na drago in sofisticirano opremo in razvoj posamezne veje kirurgije je v veliki meri odvisen od sposobnosti vodstva, da se takšna oprema nabavi in da se kadri primerno izobrazijo. Seveda je treba storitve tudi primerno plačati. V Sloveniji zdravstvene delavce plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in naše delo se ocenjuje na podlagi knjige storitev iz leta 1982. Na naslovni strani te knjige piše, da gre za «enotni seznam zdravstvenih storitev in samoupravni sporazum o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela«. V vrednotenju storitev maksilofacialne kirurgije bomo tako zaman iskali besedo laser …

Pri delu z laserjem je še vedno najbolj pomembno znanje terapevta. Opažam, da se v številnih zobozdravniških ambulantah uporabljajo najrazličnejši laserji, za katere lastniki dostikrat niti ne vedo, kakšno valovno dolžino ali vrsto pulza uporabljajo, saj je dovolj, da pritisnejo na gumb, ki jim pove, za katero vrste terapije je laser primeren. Največkrat gre za laserje v vrednosti do 5.000 EUR. Tisti terapevti, ki imajo večje laserske sisteme, ki dosegajo tudi ceno nad 50.000 €, pa se običajno že podučijo o uporabi in se udeležijo delavnic o uporabi laserja. Ob nepravilni ali nestrokovni uporabi lahko naredimo škodo na pacientu tudi s poceni laserjem. Ne trdim, da s poceni laserji ni mogoče pomagati pacientom v določenih primerih, je pa njihova uporaba bistveno bolj omejena samo na posamezna bolezenska stanja.

Dr. David Dovšak